Delo od doma ima svoje prednosti. Na področju vodenja to pomeni nižje stroške podjetja in v veliko primerih tudi višjo osebno produktivnost zaposlenih. Na nivoju posameznika to pomeni večjo fleksibilnost v načinu razporejanja delovnega časa in energije ter prilagajanje osebnih obveznosti s službenimi. Delo na daljavo pa ima tudi več slabosti. Vodje izgubijo nadzor nad delom svojih sodelavcev, posamezniki pa izgubijo svojo skupnost.
Pred nekaj več kot desetimi leti je postalo delo od doma nov poslovni trend. Podjetje IBM je, na primer, leta 2009 prodalo veliko svojih pisarn po svetu in približno 40% od svojih 386.000 zaposlenih poslalo na delo od doma. Že v začetku leta 2017 pa so preklicali svoje odločitve o politiki dela od doma, ponovno vzpostavili pisarne in zaposlene pripeljali nazaj v “tradicionalno” delovno okolje.
V iskanju razloga, zakaj se je to zgodilo, so si strokovnjaki enotni pri eni stvari – delo od doma je dvignilo produktivnost večine posameznikov, hkrati pa zmanjšalo produktivnost ekip. Izginjati je začela sinergija med ljudmi, ki je imela največji vpliv na učinkovitost celotne organizacije.
Danes smo priča podobni situaciji, le da delo od doma ni privilegij ali naša odločitev, pač pa smo v to prisiljeni.
Ključna težava je v tem, da večina vodij, kakor tudi njihovih sodelavcev, ni bila pripravljena na ta korak. Manjkajo procesi, pravila in kultura sodelovanja na daljavo. Predvsem pa navade in rutine, ki jih morajo timi sprejeti kot osnovo za učinkovito delo in sodelovanje v tem »novem« delovnem okolju.
Med delavnico se bomo poglobili v specifike vodenja na daljavo. Kaj so prvi koraki, ki jih moramo narediti, katere dogovore moramo sprejeti s člani svojih ekip ter kakšne so lahko prednosti dela na daljavo? V okviru vodene razprave o izzivih dela na daljavo bomo iskali rešitve, postavili jasna pravila za komunikacijo in iskali načine, kako vključiti socialno noto v novo delovno okolje.